Iza POMLAD, mag. prof. logop. in surdoped., logopedinja

ORDINACIJSKI ČAS:

OBVESTILO: ODSOTNA DO NADALJNJEGA ZARADI BOLNIŠKEGA IN PORODNIŠKEGA STALEŽA

LOKACIJA: Center za krepitev zdravja (prostori Nogometnega stadiona Brežice), Cesta bratov Milavcev 18, 8250 Brežice (1. nadstropje, desno); parkiranje je možno neposredno pred stavbo, znotraj obzidja.

OBLIKE NAROČANJA: Naročanje je možno v ordinacijskem času osebno, po pošti, po telefonu: 041 443 390 ali po elektronski pošti: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

POOBLAŠČENA OSEBA za vodenje čakalnega seznama: Iza POMLAD, mag. prof. logoped. in surdoped., Zdravstveni dom Brežice, Černelčeva cesta 8, 8250 Brežice, tel. št.: 041 443 390, elektronska pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Čas za malico: dopoldne od 10.00 do 10.30.

S čim se logoped-surdopedagog ukvarja?

Logoped je strokovnjak za področje govora, jezika in komunikacije. Deluje lahko na različnih delovnih mestih, od vrtcev, šol, zdravstvenih domov, razvojnih ambulant, rehabilitacijskih in vzgojno-izobraževalnih centrov, raziskovalnih inštitutov, vzgojno-varstvenih domov, do klinik. V zdravstvenih domovih se pretežno ukvarja s sistematskimi pregledi otrok pri petih letih, s terapijo motenj artikulacije (izgovorjave), s spodbujanjem jezikovnega razvoja in z motnjami fluentnosti (jecljanjem, brbotanjem). V drugih ustanovah se logoped ukvarja s širokim naborom drugih težav, npr. glasovnimi težavami, z iskanjem načinov uporabe podporne in nadomestne komunikacije (PINK), iskanjem načinov nadomestnega govora po laringektomiji (odstranitvi grla), iskanjem načinov komunikacije po poškodbi glave, možganski kapi, pri demenci ali drugi nevrološki okvari, z (re)habilitacijo govora pri razcepu ustnega dela obraza (shizi ali t. i. zajčji ustnici oz. volčjem žrelu), z razvijanjem komunikacije pri osebah z motnjo avtističnega spektra in še z marsičim drugim.

Ne gre pozabiti drugega dela naziva, ki ga logoped v Sloveniji pridobi tekom študija – surdopedagog ali po domače »učitelj gluhih«. Če se logoped-surdopedagog odloči za delo z gluhimi, njegovo delo poteka precej drugače. Pretežno se posveča razvijanju poslušanja, govora, jezika in komunikacije pri osebah z okvaro sluha (gluhoto ali naglušnostjo). V tem primeru ga karierna pot najpogosteje popelje v zavod za gluhe ali naglušne ali celo v društvo gluhih in naglušnih.

Kdaj k logopedu?

Otroci so pri petih letih avtomatsko napoteni k logopedu v okviru sistematskega pregleda. Ob prvi napotitvi se naredi presejalni pregled, da se ugotovi, ali otrok potrebuje nadaljnjo obravnavo pri logopedu. Če se pri otroku pojavijo težave že prej, pa je priporočljiv obisk logopeda pred dopolnjenim petim letom.

Čim prejšnji obisk je priporočljiv pri splošnem zaostanku v govorno - jezikovnem in komunikacijskem razvoju, npr. če se prva beseda ne pojavi do 18. meseca starosti. V tem primeru je najbolj smiseln obisk razvojne ambulante. Pri treh letih naj bi bil otrokov govor domačim ljudem že popolnoma razumljiv, tujim pa približno v 75–100 % obsegu. Pri tem se upošteva, da se nekateri glasovi govora, npr. C, S, Z, Č, Š, Ž in R, razvijejo šele kasneje. Nekje do 4. leta se pričakuje, da je otrok že 100 % razumljiv tako domačim kot tujim poslušalcem ter da je že usvojil ustrezno izreko sičnikov (C, S in Z). Do petega leta pa se pričakuje, da je otrok usvojil vse slovenske glasove govora, tudi šumnike (Č, Š, Ž) in R.

Zgodnji obisk logopeda se priporoča na primer v primeru pojava nekaterih oblik t. i. distorzijskih dislalij (motenj izreke, kjer je glas »popačen«). Pri tem otrok glasove slovenskega jezika nadomešča z glasovi, ki jih v našem jeziku sicer ni. Primer tega je interdentalni sigmatizem, kjer otrok sičnike (C, S, Z) in/ali šumnike (Č, Ž, Š) izgovarja tako, da mu pri tem jeziček uhaja ven iz ust med zobmi. Drug primer tega je lateralni sigmatizem ali t. i. »sesljanje«, kjer otrok sičnike in/ali šumnike izgovarja tako, da mu zrak uhaja ven pri strani, namesto po sredini ustne votline. Še en primer je distorzijski rotacizem, ko otrok namesto slovenskega R uporablja t. i. »koroški« ali »francoski« R, ki se izgovarja s korenom jezika (zadaj v grlu) namesto s konico jezika. Dalj časa kot otrok uporablja distorzijsko obliko izreke, zahtevnejša bo terapija. Če otrok tarčni glas nadomešča z drugim glasom našega jezika, npr. namesto R uporablja L, je to precej manj zapletena motnja in je smiselno dati otroku čas do petega leta, da sam pridobi glas R.

Čim prejšnji obisk logopeda se svetuje tudi v primeru pojava motenj fluentnosti (jecljanja in brbotanja). Pri jecljanju rečemo, da gre za t. i. »zatikanje«. Pri brbotanju pa gre za »prehiter govor«, kjer otrok nezavedno izpušča ali »požira« besede oz. dele besed, govor pa deluje slabo organiziran. Pri tem je pomembno imeti v mislih, da je pojav t. i. »razvojnega« ali »prehodnega« jecljanja lahko zgolj faza razvoja (med starostjo 1,5 let in 3 leta), ki jo bo otrok z logopedsko podporo družini prerastel. Če pa se v tem začetnem obdobju otrok znajde v okolju, ki ne podpira izzvenevanja jecljanja, utegne le-to vztrajati in se razviti v t. i. »razvito jecljanje«, ki praviloma ostane za celo življenje. Opozorilni znaki pri jecljanju so: ponavljanje ali podaljševanje delov besed (posameznih glasov ali zlogov), več kot ena ponovitev, blokade (ko otrok ne zmore iztisniti besede iz ust in se ob tem napreza), sekundarni znaki (npr. trzanje ustnice, mežikanje, sprememba tona glasu med zatikanjem … ), vztrajanje jecljanja več kot 6 mesecev in otrokova stiska ob zatikanju.

Kako do logopeda?

Lahko se bo otrok prvič srečal z logopedom že v vrtcu in bodo potencialne skrbi z govorom, jezikom in komunikacijo zaznane ter obravnavane že kot del vrtčevskega logopedskega programa. V kolikor pa logopeda v otrokovi vzgojno-izobraževalni ustanovi ni in opažate težave, ki so izven pričakovanih razvojnih norm, lahko za obravnavo otroka pri logopedu poskrbite sami. Na pregled pri logopedu v zdravstvenem domu ali razvojni ambulanti (odvisno od obsežnosti težav) otroka napoti izbrani pediater, ki za obravnavo napiše delovni nalog za logopedski pregled.

"Jecljanje. Ko se prvič srečamo z njim, nas včasih preseneti, kako drugače lahko poteka komunikacija z osebo, ki ima motnjo fluentnosti. A to ne pomeni, da pogovor ne more potekati udobno in učinkovito. Na spodnji povezavi delimo z Vami nekaj nasvetov za pogovor z osebo, ki jeclja (tudi za starše in učitelje otrok, ki jecljajo), nekaj mitov o jecljanju ter nekaj zanimivosti o jecljanju. Dokument je delo organizacije The Stuttering Foundation (https://www.stutteringhelp.org/), prevod pa je rezultat predanosti ozaveščanja o jecljanju Sekcije za motnje fluentnosti (http://dlogs.si/drustvo/dejavnosti/sekcija-za-motnje-fluentnosti/), ki deluje v okviru Društva logopedov Slovenije (http://dlogs.si/).

Nasveti za pogovor z osebo, ki jeclja:
https://www.stutteringhelp.org/sites/default/files/6tips_SlovenianTranslations.pdf "