Program zdravih mest

Zadnji četrtek v mesecu oktobru 2023 je potekala slovesnost ob podpisu pisma o nameri za vključitev Občine Brežice v Mrežo zdravih mest, s katero se je Občina zavezala k spodbujanju bolj zdravega in trajnostnega življenjskega sloga. Program zdravih mest omogoča lokalnim skupnostim, da sprejemajo proaktivne ukrepe in postanejo zgled drugim, kako izboljšati kakovost življenja v njihovem mestu oziroma občini.

Zdrava mesta so dolgoročen mednarodni program, ki deluje že več kot tri desetletja in je zaživel leta 1988 pod okriljem Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Evropo. V Evropsko mrežo zdravih mest se je uspelo vključiti čez 1400 občin, preko 30 nacionalnih mrež. Leta 1989 se je v program vključila tudi Slovenija in v VII. fazi sledi smernicam Svetovne zdravstvene organizacije v Slovenski mreži zdravih mest s 37 občinami članicami, odslej tudi z novo članico – Občino Brežice.

Namen programa Zdravih mest je, da vsako mesto oziroma občina vodi zdravo javno politiko, kar se kaže v večji skrbi za zdravje, v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev, v varovanju mestnega okolja, predvsem pa v upoštevanju predlogov prebivalcev za boljše življenje v mestu.

Cilji programa so: nenehno spodbujanje zdravja in blagostanja vseh prebivalcev ter zmanjševanje neenakosti na področju zdravja, delovanje na regionalni, nacionalni in globalni ravni, izvajanje strateških prednostnih nalog SZO.

Ministrstvo za zdravje je koordinacijo Slovenske mrež zdravih mest in Nacionalno koordinacijo mreže Evropskih zdravih mest zaupalo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, OE Maribor. 

Vključitev v mrežo omogoča nacionalno koordinacijo, strokovno pomoč in podporo pri izvajanju aktivnosti, izmenjavo informacij in izkušenj med članicami, ažurirane informacije SZO, udeležbo na nacionalnih in mednarodnih konferencah, udeležbo na usposabljanjih ter pridobitev naziva »Zdravo mesto/Zdrava občina«. 

Minimalni kriteriji za članstvo v Slovenski mreži zdravih mest:

1. Pismo o nameri članstva z aktivnim sodelovanjem v mreži, podpisano s strani župana, ki se zaveže Kopenhagenskemu konsenzu županov in smernicam SZO za implementacijo v VII. fazi (poslano nacionalnemu koordinatorju).
2. Določiti občinskega koordinatorja zdravih mest.
3. S sklepom ustanoviti projektni svet (ohraniti iste osebe, če že obstajajo akcijske lokacijske skupine).
4. Načrtovati in izvajati načrtovane aktivnosti (izhodišča so zdravstveni kazalniki/ program »zdravje v občini« oz. drugi kazalniki zaznane problematike in jih umestiti v 6P (Kopenhagenski konsenz županov). 
5. Za preteklo leto izpolniti spletni evalvacijski vprašalnik (povezava preko 1ka).
6. Izvajanje vsaj ene aktivnosti še z eno drugo občino ter promovirati slovensko mrežo zdravih mest
7. Obvezna udeležba na letnem srečanju/konferenci Slovenske mreže zdravih mest.
8. Občinska spletna stran zdravih mest.

Občine članice pristopajo k strateškemu planiranju in postavljanju ciljev na podlagi zdravstvenih kazalnikov NIJZ »Zdravje v občini« in tudi vseh ostalih pomembnih okoljskih podatkov, kot so podatki o hrupu, kakovosti zraka, rezultatih imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda, zelenih površinah, negativnih vplivih prometa, ipd.

Zaveza županov s Kébenhavenskim konsenzom (2018) imenovanim “Zdrava in srečnejša mesta za vse” narekuje, da se občine članice pri izvajanju svojih aktivnostih navezujejo na 6. področij:

1. Vlaganje v ljudi:

• skrb skozi vsa starostna obdobja;
• zmanjševati geografske, teritorialne in socialne neenakosti; 
• odpravljati vse oblike diskriminacije; 
• boj proti sovraštvu, nezaupanju, ksenofobiji; 
• omogočiti vsem dostop do pomembnih javnih dobrin in storitev;
• investirati v aktivnosti za zmanjševanje zdravstvenih neenakosti.

Rdeča nit: zgodnja leta, starejši ljudje, ranljive skupine, duševno zdravje, krepitev javnega zdravja, prehrana, debelost, alkohol, tobak.

2. Načrtovanje naselij za zdravje in skrb za okolje:

• ustvarjanje mest in krajev, ki podpirajo zdravje skozi vsa življenjska obdobja (zdrava nosečnost in porod pa do zdravega staranja);
• starostnikom prijazno okolje;
• zelene površine, dobra kvaliteta zraka, čiste reke, jezera, ipd.; 
• načrtovanje mest, naselij mora upoštevati bodoče klimatske spremembe, da se izognemo prihodnjim naravnim katastrofam.

Rdeča nit: zdrave šole, prebivališča, delovna mesta, kolesarske poti, kvaliteta zdravja, hrup, rekreacijske površine, zdrav transport, zelene površine.

3. Več partnerstva za zdravje in blagostanje:

• pomen vključevanja ljudi na vseh ravneh za odločanje o aktivnostih za izboljševanje zdravja; 
• župani in lokalna politika so odgovorni za gradnjo partnerstev z lokalno skupnostjo za zagotovitev večje pravičnosti, zdravja in blagostanja.

Rdeča nit: starejši ljudje, ranljive skupine, fizične aktivnosti, servisne storitve na področju zdravstva in socialnega varstva, zdravstvena pismenost, kultura.

4. Dvig blaginje za vse občane:

• uvajanje novih ekonomskih modelov – zelena ekonomija, srebrna ekonomija,…; 
• politika socialne varnosti;
• plačna enakost med moškimi in ženskami; 
• ustvarjanje partnerstev med vlado, univerzami in industrijo; 
• skrb za nenehne inovacije pri delu.

Rdeča nit: odporne skupnosti, starejši ljudje, duševno zdravje, nastanitev, načrtovanja, kazalniki, gospodarstvo, investicije, socialno varstvo.

5. Promocija miru:

• socialna pravičnost;
• mesta morajo biti mediatorji miru v konfliktnih situacijah; 
• zdrava mesta morajo biti zagovorniki socialnih norm, boja proti korupciji, diskriminaciji in vseh oblik nasilja, sovraštva, sovražnega govora in nestrpnosti do migrantov; 
• promovirati mirno družbo.

Rdeča nit: nasilje, pot do miru, varnost ljudi, zdravstveno zavarovanje, duševno zdravje.

6. Zaščita planeta:

• aktivni pristop k zmanjševanju klimatskih sprememb; 
• zavedati se moramo povezanosti med zdravjem ljudi in čistim okoljem; 
• opuščanje industrije z velikim onesnaževanjem; 
• povezovanje zdravih mest z ostalimi mrežami, ki imajo za cilj ohranjati zdravo okolje ter skrb za ohranitev zdravega planeta.

Rdeča nit: klimatske spremembe, odpadki, biotska raznovrstnost, reke, ribniki, jezera, morje, občinska politika.

Slovenska mreža Zdravih mest kot partner sodeluje pri aktivnostih priprave in promocije strokovnih podlag za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in aktivnega življenjskega sloga na občinskem nivoju.

Pri izvajanju poslanstva krepitve zdravja posameznikov in okoljskega zdravja, je članstvo v mreži Zdravih mest lahko v veliko pomoč kot vir informacij in znanja, pa tudi kot pomoč pri sklepanju partnerstev za razvoj novih in inovativnih rešitev za prihodnost. Program ima več kot tri desetletja izkušenj in inovativnih pristopov, zaradi česar ga prištevamo kot enega izmed najuspešnejših programov za krepitev zdravja v lokalnih okoljih.

Zdravo mesto ni tisto, ki je doseglo poseben zdravstveni status, je tisto, ki nenehno ustvarja in izboljšuje svoje fizično in socialno okolje ter širi vire skupnosti ter priznava, da so proces kot rezultati, enako pomembni.

V skladu s pismom o nameri o imenovanju projektnega sveta »Brežice, moje mesto« sta bila v projektni svet imenovana dva člana iz Zdravstvenega doma Brežice, prvo srečanje članov je bilo dne, 14. 12. 2023, v sejni sobi Občine Brežice.