1. Oddaja vloge na vstopno točko (pristojni Center za socialno delo)

• Vlogo vloži zavarovana oseba, njen pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za posebni primer ali po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon.
• Vstopna točka vlogo pogleda in ugotovi ali je popolna in ali obstajajo splošni pogoji za pridobitev pravic do DO.

 

2. Ocena upravičenosti na domu

Se izda na podlagi ocene:

• zmožnosti gibanja v okolju, kjer človek prebiva;
• kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti;
• vedenja in duševnega zdravja;
• sposobnosti samooskrbe v okolju, kjer človek prebiva;
• sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev;
• poteka vsakdanjega življenja in socialnih stikov;
• sposobnosti glede aktivnosti izven domačega okolja;
• sposobnosti opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer človek prebiva.

Svetovalec za DO izdela oceno upravičenosti na domu tistega, ki je zaprosil za DO. Oceno lahko posameznik potrdi ali nanjo pritoži.

 

Vstopna točka pripravi načrt priporočenih storitev DO.

 

3. Izdana odločba

• Izrek odločbe = zavarovani osebi se prizna pravica do DO.
• Upravičenec dokazilo o prenehanju primerljive pravice dostavi koordinatorju DO pri izbranem izvajalcu, s katerim namerava skleniti osebni načrt.

4. Izbor storitev DO

V skladu z 11. členom ZDOsk-1 so do dolgotrajne oskrbe upravičeni vsi, ki:

• so obvezno zavarovani za dolgotrajno oskrbo – to so avtomatsko vsi, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje in so starejši od 18 let,
• stalno ali začasno bivajo v Republiki Sloveniji,
• se na podlagi ocene upravičenosti iz 36. člena tega zakona uvrstijo v kategorijo dolgotrajne oskrbe – to so vsi, ki se na podlagi ocene ali izvida uvrstijo v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe.

V skladu z 48. členom ZDOsk-1 se bodo pravice do DO financirale iz prispevkov obveznega zavarovanja za DO, sredstev državnega proračuna in iz lastne udeležbe uporabnika.

 

Lastna udeležba je predvidena od 1. januarja 2028 naprej, in sicer v višini 10 oz. 20% vrednosti pravice.

Po Zakonu o dolgotrajni oskrbi so osnovne pravice upravičencev pravica do oskrbovalca družinskega člana, pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji ali pa denarna pravica do dolgotrajne oskrbe v obliki denarnega prejemka.

Dodatno sta za upravičence na voljo še pravici do e-oskrbe (razen za oskrbovalce, ki so nameščeni v instituciji) in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, ki se ne izključujejo ob koriščenju glavnih pravic.

 

Časovnica uvajanja pravic:

 

1. januar 2024	1. JULIJ 2025	1. december 2025
ODČ1	DO2 na DOMU (vključno z e-oskrbo in storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti)	DO v INSTITUCIJI (vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti)
	+ E-OSKRBA in SKOS3 (za uporabnike, ki so izbrali ODČ)	DENARNI PREJEMEK (vključno z e-oskrbo in storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti
	Uvedba prispevka	Nadomestna oskrba (namenjena uporabnikom, ki so izbrali ODČ)

 

¹ oskrbovalec družinskega člana.

² dolgotrajna oskrba.

³ storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

 

 

Oskrbovalec družinskega člana

Izbrati pravico do oskrbovalca družinskega člana pomeni, da človek, ki potrebuje oskrbo, meni, da je zanj najbolje, da ga oskrbuje za to zaposlen in plačan družinski član, ki živi na istem naslovu kot upravičenec s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti.

 

Oskrbovalec družinskega člana je v času svoje zaposlitve oskrbovanja deležen vseh pravic redne zaposlitve kot so dopust, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, štetje delovne dobe in kritje v primeru bolniške. Za svoje delo je plačan 1,2-kratnik oz. 1,8-kratnik (če skrbi za dve osebi hkrati) minimalne plače, pripada pa mu tudi obvezno izobraževanje in svetovanje.

 

Človek, ki potrebuje oskrbo in si želi, da bi to oskrbo nudil plačan družinski član, mora najprej izpolnjevati pogoje za pridobitev pravic po Zakonu o dolgotrajni oskrbi in mora biti uvrščen v 4. ali 5. kategorijo.

 

Dolgotrajna oskrba na domu

Dolgotrajna oskrba na domu je oskrba, ki se izvaja na domu posameznika. Zajema storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih (prehranjevanje in pitje, osebna higiena, oblačenje in slačenje, izločanje in odvajanje, gibanje, počitek), podpornih dnevnih opravilih (gospodinjska opravila, nakup živil, priprava in postrežba obrokov) ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila (spremljanje vitalnih funkcij, drugih parametrov in splošnega zdravstvenega stanja, priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil, preprečevanje razjed zaradi pritiska in druge storitve zdravstvene nege).

 

Koliko pomoči človeku pripada, je odvisno od tega, v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe je uvrščen.

 

OBSEG IZVAJANJA STORITVE DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU

 

	1. kategorija	2. kategorija	3. kategorija	4. kategorija	5. kategorija
DOLGOTRAJNA OSKRBA NA DOMU	20 ur mesečno	40 ur mesečno	60 ur mesečno	80 ur mesečno	110 ur mesečno

 

 

Vsak upravičenec, ki bo izbral DO na domu, bo upravičen tudi do sofinanciranja storitev e-oskrbe. Prav tako bo upravičen do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo DO, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti.

 

Pravica dolgotrajne oskrbe na domu je nadgradnja obstoječe socialnovarstvene storitve pomoč na domu, saj vključuje tudi storitve zdravstvene nege, ki so vezane na osnovna dnevna opravila. Upravičenec dolgotrajne oskrbe na domu lahko hkrati koristi tudi pomoč na domu.

 

 

Dolgotrajna oskrba v instituciji

Dolgotrajna oskrba v instituciji je oskrba upravičenca, ki se izvaja v instituciji, to je v domovih za starejše. To pomeni, da uporabnik v instituciji prejema storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih, podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

 

Koliko pomoči človeku pripada, je odvisno od tega, v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe je uvrščen.

 

Dodatni pravici e-oskrbe in SKOS

E-oskrba vključuje storitve na daljavo, ki uporabniku omogočajo večjo samostojnost in varnost v domačem okolju. Podporni sistemi e-oskrbe temeljijo na vrsti pametnih tehnologij, ki obsegajo osebne alarme (majhna naprava, ki se sproži ob nezaželenem dogodku), okoljske senzorje (puščanje plina, dim), naprave, povezane z mobilnostjo (detektor padca), ali sistem GPS za določanje položaja oz. za sledenje. Naprave so lahko povezane z asistenčnim centrom, ki zagotavlja odziv na morebitne alarme 24 ur na dan, ali z mobilnim telefonom (ne)formalnega oskrbovalca.

 

Država storitev sofinancira:

• 25 EUR mesečno za redno uporabo,
• 50 EUR enkratno za začetno namestitev opreme.

 

Do e-oskrbe so upravičeni vsi, ki imajo pravico do dolgotrajne oskrbe in pri katerih svetovalec oz. koordinator dolgotrajne oskrbe menita, da tovrstna podpora dosega pričakovani namen. Poleg tega so do e-oskrbe upravičeni tudi ljudje, stari 80 let ali več, če zdravnik, patronažna sestra ali center za socialno delo presodijo, da je ta pomoč potrebna. To pomeni, da ljudje starejši od 80 let za e-oskrbo lahko zaprosijo tudi, če ne potrebujejo še dolgotrajne oskrbe.

 

 

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS) zajemajo storitve, namenjene preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post-diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja. Izvajajo jih različni strokovnjaki, kot so socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi.

 

Obseg pomoči je določen glede na posameznikovo ocenjeno kategorijo. Storitev je mogoče kombinirati z drugimi oblikami dolgotrajne oskrbe.

 

 

OBSEG IZVAJANJA STORITVE ZA KREPITEV IN OHRANJANJE SAMOSTOJNOSTI

 

	1. kategorija	2. kategorija	3. kategorija	4. kategorija	5. kategorija
STORITEV ZA KREPITEV IN OHRANJANJE SAMOSTOJNOSTI	12 ur letno	24 ur letno	48 ur letno	30 ur letno	24 ur letno